Kamtasija, bravo, dobro vprašanje. Menda ne bo odgovora dotične osebe. Mogoče bo komu pomagalo naslednje:
Moje izkušnje po tolikih letih : uro in pol sproščanja ob zloglasni Kitajki.
Sem že pol stoletja na tej zemlji, delam v humanitarnem poklicu in vedno me je zanimal kardelni nagon. Mislim, da ima ta nagon vsak človek zato, ker se boji osamljenosti in življenja s samim seboj, verjetno tudi priznavanja resničnega obstoja in sprijaznjenje sam s seboj. Opazujoč življenje okoli sebe, razmišljujoč ob vsaki komunikaciji z različnimi ljudmi ugotavljam, če sem pošten, da sem velikokrat tudi sam pahnjen v manipulacijo ali pa v konvojski odziv (to je " če drugi tako, bom jaz tudi tako"). Saj se zavedate: stojite pred semaforjem čakajoč zeleno. Ste zamišljeni, nekdo drug priteče in stopi na cesto - takoj za njim ste vi, pa čeprav gledate v tisto luč na semaforju, ki je še vedno rdeča.
Življenje je lepo, polno je naših odločitev, vmes so prave, pa tudi neprave. Vedno kadar se odločaš ugotoviš - statistično- da je del tebe za, del pa proti. Hi - kvadrat ( v statistiki) se temu reče. Ampak saj poznate sklanjanje laž(i) ( laž, večja laž, statistika...) ;-) . Ampak šalo na stran.
Ko se odločiš in kasneje ugotoviš, da ta tvoja odločitev ni bila pravilna je ob odgovornosti potrebno prevzeti samo posledice. Sam pri sebi, pošteno, odkrito. In vse napačne odločitve sebi oprostiti. Ko preideš tako stopnjo svojega razvoja si na "višjem nivoju". Življenje postaja zato lažje in lažje, lepše in lepše....
Tako pa večina ljudi prelaga svoje neprave odločitve na druga ramena: on je kriv, jaz sem samo sledil.... In tako se vrtijo vpeti v lastno zanko neodgovornosti, nerealnega življenja, dvoličnosti. Pri tem pa dobivajo kot bumerang - vse nazaj: v občutkih krivde, strahu, dvomov, nerazumevanja....
Bil sem eden izmed tisočih, ki jih je pred leti vabil Amway, pred desetletji, ki jih je vabila zloglasna kitajka Wang-ova. V takrat kino Šiška je bil informativno srečanje- brez vstopnine. Saj veste, najprej nudijo brez plačila, nato počasi plačuješ dvojno ceno. V ritualih sproščanja je začela spraševati, kdo je kadilec; nato kdo je s tem prenehal. Takrat sem jaz dvignil roko. Starejšega možaka sedečega poleg mene je takoj zanimalo: ali sem prenehal s kajenjem z njeno pomočjo. Ne sem odgovoril, sam sem se tako odločil. To je bila zame največja izkušnja v mojem življenju. Iz mladostnika, polnega raziskovanj me je podvignila v odraslo osebo, polno modrosti lastnih spoznanj. In tisti možak, ob tej priliki hvala mu; še pri svoji starosti ni odrasel. Tisti trenutek bi lahko zapustil dvorano ; no saj sem jo- fizično pač ne, ampak duhovno pa!
Kaj mi je to prineslo: spoznanje, da je vse odvisno od mene in da s spoštovanjem odgovarjam za svoja dejanja. Pri tem se spoštujem in sem tak tudi do drugih, ki pridejo do svojih potrebnih spoznanj. Hvala za objavo. Pozdrav vsem na poti lastnih spoznanj.
Moje izkušnje po tolikih letih : uro in pol sproščanja ob zloglasni Kitajki.
Sem že pol stoletja na tej zemlji, delam v humanitarnem poklicu in vedno me je zanimal kardelni nagon. Mislim, da ima ta nagon vsak človek zato, ker se boji osamljenosti in življenja s samim seboj, verjetno tudi priznavanja resničnega obstoja in sprijaznjenje sam s seboj. Opazujoč življenje okoli sebe, razmišljujoč ob vsaki komunikaciji z različnimi ljudmi ugotavljam, če sem pošten, da sem velikokrat tudi sam pahnjen v manipulacijo ali pa v konvojski odziv (to je " če drugi tako, bom jaz tudi tako"). Saj se zavedate: stojite pred semaforjem čakajoč zeleno. Ste zamišljeni, nekdo drug priteče in stopi na cesto - takoj za njim ste vi, pa čeprav gledate v tisto luč na semaforju, ki je še vedno rdeča.
Življenje je lepo, polno je naših odločitev, vmes so prave, pa tudi neprave. Vedno kadar se odločaš ugotoviš - statistično- da je del tebe za, del pa proti. Hi - kvadrat ( v statistiki) se temu reče. Ampak saj poznate sklanjanje laž(i) ( laž, večja laž, statistika...) ;-) . Ampak šalo na stran.
Ko se odločiš in kasneje ugotoviš, da ta tvoja odločitev ni bila pravilna je ob odgovornosti potrebno prevzeti samo posledice. Sam pri sebi, pošteno, odkrito. In vse napačne odločitve sebi oprostiti. Ko preideš tako stopnjo svojega razvoja si na "višjem nivoju". Življenje postaja zato lažje in lažje, lepše in lepše....
Tako pa večina ljudi prelaga svoje neprave odločitve na druga ramena: on je kriv, jaz sem samo sledil.... In tako se vrtijo vpeti v lastno zanko neodgovornosti, nerealnega življenja, dvoličnosti. Pri tem pa dobivajo kot bumerang - vse nazaj: v občutkih krivde, strahu, dvomov, nerazumevanja....
Bil sem eden izmed tisočih, ki jih je pred leti vabil Amway, pred desetletji, ki jih je vabila zloglasna kitajka Wang-ova. V takrat kino Šiška je bil informativno srečanje- brez vstopnine. Saj veste, najprej nudijo brez plačila, nato počasi plačuješ dvojno ceno. V ritualih sproščanja je začela spraševati, kdo je kadilec; nato kdo je s tem prenehal. Takrat sem jaz dvignil roko. Starejšega možaka sedečega poleg mene je takoj zanimalo: ali sem prenehal s kajenjem z njeno pomočjo. Ne sem odgovoril, sam sem se tako odločil. To je bila zame največja izkušnja v mojem življenju. Iz mladostnika, polnega raziskovanj me je podvignila v odraslo osebo, polno modrosti lastnih spoznanj. In tisti možak, ob tej priliki hvala mu; še pri svoji starosti ni odrasel. Tisti trenutek bi lahko zapustil dvorano ; no saj sem jo- fizično pač ne, ampak duhovno pa!
Kaj mi je to prineslo: spoznanje, da je vse odvisno od mene in da s spoštovanjem odgovarjam za svoja dejanja. Pri tem se spoštujem in sem tak tudi do drugih, ki pridejo do svojih potrebnih spoznanj. Hvala za objavo. Pozdrav vsem na poti lastnih spoznanj.