Ko sem bila sama kot starš postavljena pred dejstvo, da bom skrbela za svojega vnuka na tak način, sem sinu jasno povedala, da mene v tej zgodbi ne bo (ne finančno in ne kako drugače). Sta se odločila za splav.luna med temnimi oblaki je napisal/a: ↑
Zame je to sloneti na dojki staršev, zraven pa se iti neko "samostojnost".
Najraje pa imam prelepe opise, kako so študentje medicine vse zmogli. Ko sem sama študirala, sem imela možnost delati preko študentna z eno tako mamico. Me je ozdravilo vse naivnosti, ker je imela res bedo od življenja. Zraven pa smo poslušali vedno, ko je govorila o tem, tisti neumni stavek: "Še enkrat bi se odločila tako". Jaz sem si zraven mislila: Da, seveda. Če dovolj dolgo nekaj ponavljaš, celo verjameš samemu sebi.