Sve Slovenke - lepotice a kmetice napisal:kakojemogpče napisal:kakojemogpče napisal:Točno to, vera je ravno zaradi nedokazljivosti posameznikova svobodna izbira.
Vere so si med seboj konkurenčne, zato si prepogosto očitajo razlike, namesto bi iskale stične točke (ki so večinoma občečloveške vrednote).
Linki so s strani, namenjene muslimanom, se pravi, da mnenja ne vsiljujejo drugim, pač pa si znotraj skupnosti sporočajo, kaj mislijo (kar se mi zdi popolnoma legitimno).
Sem pa drugače agnostičarka (ki je ne verniki ne ateisti ne motijo, saj se tudi neobstoja boga ne da dokazat) iz ateistične družine, poročena s kristjanom, v službi imam pa toliko dela, da za gledat tipe (in raziskovati, katere vere so) naokrog ne bi bilo časa ne energije, tudi če bi se mi zahotelo.
Pa še to, pa tudi če bi me kdo prepoznal. V službenem okolju se srečujem s pripadniki različnih ver in tudi ateisti, obeh spolov. Imam pa lažjo telesno hibo, pri kateri imam določene omejitve, s katerimi sem se že sprijaznila, trpi pa seveda estetika. Nisem kot iz reklame. :) Edina skupina, ki jo to moti, so, jaz temu rečem agresivne svobodnjakinje (sta pa ateistki). Kristjani, muslimani, imamo tudi enega, ki verjame v reinkarnacijo in je strogi vegetarianec . pri vseh sem že našla spodbudne besede. Edini, ki me zaradi posebnosti zavračata, sta ti dve moderni ženski "kot iz kataloga", kvazi supertolerantni (vehementni pri zagovarjanju pravic te ali one manjšine) pa čeprav moje delo zaradi hibe ne trpi. Se človek vpraša o tej odprtosti, ki je odprta samo do nekaterih skupin - do tistih, do katerih je moderno biti odprt.
To si pa krasno opisala. In verjamem ti, popolnoma. Tudi jaz sem bila, ko sem bila se v sluzbi, na tvojem mestu. Imela sem tako telesne hibe, kot probleme z zdravjem. Predno sem totalno obupala in v bistvu zaradi vsega na silo odsla iz firme, oziroma ne samo iz doticnega kolektiva, je bilo enako. Malo manj kot dve leti, me v ta kolektiv niso sprejeli. Prvi, drugi, tretji dan, mi je bilo normalno. Pa sem si govorila: VSAK DAN BO BOLJSE, SAJ SLABSE NE MORE BITI. Pa je bilo. Se mi zdi, da sem bila na zacetku se nekako interirana v kolektiv, potem pa se z mano sploh niso vec ne ukvarjali, ne pogovarjali. Pa ceprav bi bilo vsaj ukvarjanje z mano NUJNO iz vidika uvajanja v delo, ker postopkov nisem poznala. Na koncu so mi dali eno tako delo na IZI, da so imeli mir pred mano. In enkrat vmes, sem predlagala, da bi skupaj z njimi zjutraj in opoldan pila kavo, ker druge pavze razen malice nisem imela, saj nisem kadilka. In odgovor? Se danes ga ne poznam, ceprav je minilo tri leta odkar nisem vec v firmi. Tista sodelavka, ki sem jo vprasala, se je nekaj zmrdnila, z enim mutnim izgovorom, ces da ima(j)o premajhno dzezvo za eno kavo vec, da pa obstaja moznost, dokler je ena od teh kofetaric bila na bolniski. Ampak mi te moznosti druge verjetno niso odobrile, ker me ni nihce poklical zraven. Ne tisti dan, ne naslednji, ne nikoli.
In bistvo tega je, da so bile vmes oziroma v vecini tele 90*60*90, oziroma, so se vsaj imele, da so. Ceprav je bila tudi doticna, ki sem jo vprasala, po postavi bolj KNAP. Glavno pa je, da je bila to zena enega dohtarja, mislim da celo taglavnega v enem oddelku nekje v Ljubljani. Pa je moz ni ocitno nic naucil, oziroma so tudi dohtarji taki, ki nas devajo v kasto in predalcke.
Med temi ni bilo (bog ne daj) nobene muslimanke, sve Slovenke.
Pa nisem navdusena nad begunci, migranti, muslimani ali islamom.
no mogoče je razlika med ostalimi ateistkami in mano to, da so bile one vzgojene v kakih komunističnih zdravniških, učiteljskih,...družinah, jaz sem pa hodila k verouku, prejela cerkvene zakramente, krščanska družina pač..
a ker sem razumno bitje, me ni nikomur uspelo prepričati da bog obstaja...sem vzela kar je bilo dobrega...cerkvene zapovedi, načela,...pustila pa to kar mi ni ustrezalo
no iz kakšnih družin so te ateistke?
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 28 Avg 2016 12:19