Ko se je zgodilo to v Černobilu, sem bila stara 12 let. Od tistega leta naprej ni bilo več snega. Nekaj let ga sploh ni bilo, nato ga je vsako zimo padlo le za vzorec. To dobro vem, ker je bila zima zaradi snega moj najljubši letni čas. Ponavadi je začel naletavati že novembra ali najkasneje začetek decembra. Konec decembra ga je bilo vedno toliko, da je moral hišnik ponoči delati rove, da smo otroci lahko zjutraj v šolo šli. Snega nam je bilo najmanj do pasu in to se ni zdelo nikomur čudno ali ekstremno. Bilo je fantastično. Cele dneve smo noreli po bregih, se sankali, kepali in valjali po zdravem, puhastem in prav nič plundrastem snegu. Samo še na vsake 5 let se zgodi, da zapade tu in tam malo več snega. Pa še ta se takoj spremeni v brozgo. In ljudje bentijo, ker morajo to revščino kidat. Ma z veseljem in pojoč ga kidam, če se spet povrne tak, kot je bil pred 30 leti. Sneg, če je tak, kot mora biti, prečisti ozračje. Pobije bakterije. Prečisti pljuča. Sibirsko podnebje zdravi celo tuberkulozo. Ampak snega ni, je samo še smog in ta prekleta vlaga, ki leze v kosti in vse sorte glivic, ki uspevajo v njej in ne uspejo crknit zaradi previsokih temperatur. Pa ne mi zdaj govorit, da je to globalno segrevanje. Jaz že vem, od katerega leta naprej ni več snega, natanko od leta 1986.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 25 Apr 2016 00:52